Conrad Lie detector unit 117293 Manual De Usuario

 
Pravi detektor laži reagira na določene možganske tokove, ki vedno tečejo takrat, ko se zlažete. V 
tem primeru morate paziti, da se ne zagovorite. 
 
Tako resno pa vendarle tukaj ne gre. Da s tem razkrijete na zabavi ali v krogu prijateljev lažnivce je 
stranski  učinek,  ki  nekoliko  pripomore  k  zabavi.  Tukaj  namreč  ne  boste  merili  tokov  možganov, 
temveč spremembe na koži, ki se z lažjo spremeni s potom. 
 
Vezje  je  sestavljeno  iz  tri  stopenjskega  tranzistorskega  ojačevalnika,  čigar  tri  stopnje  so  direktno 
sklopljene. Pri tem razumemo, da je med enim in drugim tranzistorjem prevodna povezava; tukaj 
gre  torej  za  ojačevalnik  enosmerne  napetosti.  V  nasprotju  s  tem  ojačevalnik  izmenične  napetosti 
sklopljen s kondenzatorji nima direktnega kontakta med posameznimi stopnjami. 
 
Zadnji tranzistor T3 ima v kolektorju svetilno diodo, ki naj bi razkrinkala lažnivca. Če ta tranzistor 
od njegovega »predhodnika« T2 prejme osnovni tok, potem le ta posreduje in vklopi svetilno diodo 
(LED).  Drugemu  tranzistorju  je  z  T1  predvklopljen  nadaljnji  tranzistorski  ojačevalnik,  ki  pošilja 
osnovni tok za T2. 
 
Ta  vhodni  tranzistor  T1  bo  vedno  prejel  osnovni  tok  takrat,  ko  bodo  kontakti  senzorja  prevodno 
premoščeni.  Zato  zadostuje  že  visoko  ohmska  upornost  suhe  kože.  Pri  vlažnih  konicah  prstov  se 
upornost vrne nazaj na nekaj kilo Ohmov; potem lahko za vklop svetilne diode izvede verigo več 
oseb. 
 
Potenciometer  na  vhodu  služi  za  prilagoditev  občutljivosti.  Če  se  pri  laganju  stolpci  spremenijo, 
potem morate potenciometer obrniti v levo, da postane neobčutljiv; pri vrtenju v desno je dosežena 
največja občutljivost. 
 
Vi  lahko  približno  ugotovite  katero  občutljivost  ima  to  vezje.  Če  imajo  vstavljeni  tranzistorji 
ojačanje enosmernega toka približno 250, potem pomnožite ojačanje T2 in T3 na nad 60000. 
 
Za aktiviranje svetilne diode potrebujete 5-10mA; ta posreduje paru tranzistorjev T2/T3, takoj ko 
baza T2 prejme 5-10µA. Če je potenciometer obrnjen v desno (polna občutljivost), potem na vhodu 
zadostuje upornost od 5-10MΩ, da T1 dovedete 0,7V napetost. 
 
Drugače  povedano;  ni  potrebnih  vlažnih  prstov,  da  so  vhodni  kontakti  premoščeni,  ker  je  faktor 
nižji od 1000! V praksi je torej potrebno potenciometer tako dolgo vrteti v nasprotno smer, da je 
sploh lahko izvedena izjava preko spremenjenega stanja kože! Kondenzator vzporedno s potjo baze 
/ sevalnika T1 preprečuje, da se »ujamejo« motnje visoko Ohmskega vhoda. 
 
Nadaljnjo gradnjo nadaljujte z vstavitvijo štirih uporov, ki jih identificirate s pomočjo kosovnega 
seznama.  Po  vstavitvi  upognite  nogice  nekoliko  narazen,  da  deli  pri  obrnitvi  platini  ne  odstopijo 
(padejo). Kable spajkajte in jih odrežite s ščipalkami. 
 
Kondenzator ima predpisano lego vgradnje; tudi njegove nožice po vstavitvi spajkajte in podvihajte. 
Pri potenciometru se priporoča, da naprej spajkate posamezno nožico. 
 
Svetilna  dioda  ima  nekoliko  krajšo  nožico,  ki  označuje  katodno  stran;  to  ustreza  prečni  črti  na 
vezalnem  načrtu  (stikalni  shemi)  in  belemu  polju  na  razporeditvi  delov.  Upoštevajte  pravilno 
polarnost, ker svetilna dioda drugače nikoli ne bo zasvetila.