Bresser Optik Biolux USB SD-Card LCD Microscope 4x Digital Zoom 5201000 Hoja De Datos

Da boste lahko opazovali črke in slike, od vsakega predmeta izdelajte časovno omejen 
preparat. Nato na mikroskopu nastavite najmanjšo povečavo in uporabite preparat z dnevnim 
časopisom. Črke so videti razcefrane in polomljene, saj je dnevni časopis natisnjen na grob 
papir relativno nizke kakovosti. Črke revije so videti bolj gladke in popolnejše. Slika 
dnevnega  časopisa je sestavljena iz mnogih majhnih točk, ki so videti malce umazano. 
Slikovne točke (rastrske točke) slike revije ostro izstopajo. 

 

 
5.2 Tekstilna vlakna 
 
Predmeti in oprema: 
1. Niti različnih tekstilnih materialov: bombaž, lan, volna, svila, umetna svila, najlon itd. 
2. Dve šivanki. 
 
Vsako nit položite na objektno stekelce in jo razcefrajte s pomočjo šivank. Nit navlažite in 
prekrijte s krovnim stekelcem. Mikroskop nastavite na najmanjšo povečavo. Bombažna 
vlakna so rastlinskega izvora in so pod mikroskopom videti kot ploščat, zasukan trak. Vlakna 
so na robovih debelejša in bolj okrogla kot na sredini. Bombažna vlakna so v bistvu dolge, 
prepletene cevke. Lanena vlakna so prav tako rastlinskega izvora. So okrogla in potekajo 
vzporedno. Vlakna se svetijo kot svila in so po dolžini polna neenakomernih odebelitev. Svila 
je živalskega izvora in je v nasprotju z votlimi rastlinskimi vlakni sestavljena iz masivnih 
vlaken manjšega premera. Vsako vlakno je gladko in enakomerno ter je videti kot majhna 
steklena palica. Volnena vlakna so prav tako živalskega izvora. Njihovo površino sestavljajo 
prekrivajoče se cevke, ki se zdijo odlomljene in valovite. Če je možno, primerjajte volnena 
vlakna različnih tkalnic. Pri tem bodite pozorni na različni videz vlaken. Na podlagi tega lahko 
strokovnjaki določijo državo porekla volne. Že samo ime umetna svila pove, da je ta tkanina 
umetno izdelana z dolgotrajnim kemijskim postopkom. Na vseh vlaknih so vidne močne, 
temne  črte na gladki, svetleči površini. Po sušenju se vlakna nakodrajo v isto stanje. 
Opazujte skupne značilnosti in razlike.

 

 
5.3 Morske kozice 
 
Oprema: 
1. Jajčeca kozic (slika 5, točka 37 D). 
2. Morska sol (slika 5, točka 37 C). 
3. Valilnica za kozice (slika 5, točka 35). 
4. Kvas (slika 5, točka 37 A). 
 
5.3.1 Življenjski cikel morske kozice 

Morska kozica ali ''Artimia salina'', kot jo poznajo znanstveniki, ima nenavaden in zanimiv 
življenjski cikel. Kozice ženskega spola izležejo jajčeca, ki jih kozice moškega spola ne 
oplodijo. Iz teh neoplojenih jajčec se nato izvalijo majhne kozice. Vse kozice, ki se izvalijo iz 
teh jajčec, so ženskega spola. Pod neobičajnimi pogoji, npr. ko se močvirje izsuši, se lahko iz 
jajčec izvalijo kozice moškega spola. Te kozice moškega spola oplodijo jajčeca, ki so jih 
izvalile kozice ženskega spola. Iz tega pa potem nastanejo posebna jajčeca. Ta tako 
imenovana ''zimska jajčeca'' imajo debelo lupino, ki ščiti jajčece. Zimska jajčeca so zelo 
odporna. Ohranijo se celo, ko se močvirje ali jezero izsuši, pri čemer pogine celotna 
populacija kozic v tem jezeru oz. močvirju. Jajčeca lahko preživijo od 5 do 10 let v ''spečem'' 
stanju. Iz jajčec se izvalijo nove kozice, ko so spet vzpostavljeni ustrezni pogoji okolice. 
Priložena jajčeca (slika 5, točka 37 D) so takšna jajčeca.

 

 
5.3.2 Valjenje morske kozice 

Za valjenje morske kozice je naprej treba izdelati solno raztopino, ki ustreza življenjskim 
pogojem kozice. V posodo nalijte pol litra deževnice ali vodovodne vode. To vodo pustite 

 

10